1. Med zastoji in rdečkastim obdobjem,Lokalna koža zaradi pritiska postane rdeča, otekla, vroča, otrpla ali občutljiva. V tem času naj pacient leži na zračni blazini (imenovani tudi operacijski pozicioner), da se poveča število obračanj in masaž, ter po potrebi dodeli posebno osebje za nego. V dlan se lahko vlije 45-odstotni alkohol ali 50-odstotno žafranično vino za lokalno masažo pod pritiskom 10 minut. Rdeč in otekel del preležanine se namaže z 0,5-odstotno jodno tinkturo.
2. Med obdobjem vnetne infiltracije,Lokalna rdečina in oteklina ne popustita, stisnjena koža pa postane vijolično rdeča. Pojavi se podkožna induracija in nastanejo epidermalni mehurji, ki jih je zelo enostavno pretrgati in bolnik čuti bolečino. V tem primeru z vatirano palčko, namočeno v 4,75 g/l-5,25 g/l kompleksnega joda, obrišite prizadeto območje, da se posuši, in pazite, da se izognete nenehnemu pritisku. Velike mehurje lahko aseptično (brez rezanja povrhnjice) izvlečete z brizgo, nato pa premažete z 0,02 % raztopino furacilina in ovijete s sterilnim povojem. Poleg tega lahko v kombinaciji z infrardečim ali ultravijoličnim sevanjem deluje protivnetno, sušilno in spodbuja prekrvavitev. Če je mehur pretrgan, lahko notranjo membrano svežega jajčeca sploščite in zategnete na rano ter prekrijete s sterilno gazo. Če so pod notranjo membrano jajčeca mehurčki, jo nežno stisnite s sterilno vatirano palčko, da se odcedi, nato pa jo prekrijte s sterilno gazo in povoj lokalno menjajte enkrat na dan ali dva, dokler se rana ne zaceli. Notranja membrana jajčeca lahko prepreči izgubo vode in toplote, prepreči bakterijske okužbe in spodbuja rast epitelija; Ta metoda menjave oblog ima nedvomno kurativen učinek na preležanine v drugi fazi, kratek potek zdravljenja, priročno delovanje in manj bolečin za paciente.
3. Površinska razjeda.Epidermalni mehurji se postopoma širijo in počijo, v dermalni rani pa se pojavi rumen eksudat. Po okužbi izteka gnoj, pride do nekroze površinskega tkiva in nastanka razjed. Najprej se rana spere z raztopino kalijevega permanganata 1:5000, nato pa se rana in okoliška koža posušijo. Nato se lahko bolnikom na mestu, kjer se pojavlja preležanina, uporabi 60-vatna žarnica z žarilno nitko. Infrardeči žarek, ki ga oddaja žarnica z žarilno nitko, ima dober terapevtski učinek na preležanino. Razdalja obsevanja je približno 30 cm. Pri obsevanju žarnica ne sme biti preblizu rane, da se izognemo opeklinam, niti ne sme biti predaleč. Zmanjšajte učinek obsevanja. Razdalja naj bo odvisna od sušenja in celjenja rane. Obsevanje poteka 1-2 krat na dan, vsakih 10-15 minut. Nato se rana zdravi po aseptični metodi menjave oblog. Za ustvarjanje primernega okolja za celjenje boleče površine se lahko uporabijo tudi vlažilni oblogi, ki omogočajo, da nove epitelijske celice prekrijejo rano in postopoma celijo bolečo površino. Med obsevanjem je treba ves čas spremljati lokalne razmere, da preprečite opekline. Lokalno infrardeče obsevanje lahko razširi lokalne kožne kapilare in spodbudi lokalno prekrvavitev tkiva. Drugič, pri dolgotrajnih necelitvenih ranah na rano nanesite plast belega kristalnega sladkorja, nato jo prekrijte s sterilno gazo, rano zatesnite s celim kosom lepilnega traku in oblogo zamenjajte vsake 3 do 7 dni. S pomočjo hiperosmotskega učinka sladkorja lahko uniči bakterije, zmanjša otekanje rane, izboljša lokalno prekrvavitev, poveča lokalno prehrano in spodbudi celjenje ran.
4. Stadij nekrotičnega ulkusa.V nekrotični fazi nekrotično tkivo prodre v spodnji del dermisa, gnojni izloček se poveča, nekrotično tkivo počrne, vonj okužbe pa se razširi na okoliška in globoka tkiva, ki lahko dosežejo kost in celo povzročijo sepso, kar ogroža bolnikovo življenje. V tej fazi je treba najprej očistiti rano, odstraniti nekrotično tkivo, zagotoviti neovirano drenažo in pospešiti celjenje boleče površine. Bolečo površino očistiti s sterilno izotonično fiziološko raztopino ali 0,02 % raztopino nitrofurana, nato pa jo oviti s sterilno gazo vazelina in povojem ter ga zamenjati enkrat na dan ali dva. Po čiščenju boleče površine s srebrovim sulfadiazinom ali nitrofuranom jo lahko zdravimo tudi z vlažnim obkladkom z metronidazolom ali izotonično fiziološko raztopino. Pri tistih z globokimi razjedami in slabo drenažo je treba za izpiranje uporabiti 3 % raztopino vodikovega peroksida, da se prepreči rast anaerobnih bakterij. Izloček okužene boleče površine je treba redno zbirati za bakterijsko kulturo in test občutljivosti na zdravila, zdravila pa je treba izbrati glede na rezultate pregleda.
(Samo za referenco)