Mednarodna raziskava je pokazala, da so pacienti, ki se zdravijo v psihiatričnih bolnišnicah na Japonskem, fizično omejeni veliko pogosteje kot v drugih državah, kar je eden od vodilnih avtorjev označil za "nenormalno".
Skupna raziskava Toshia Hasegawe, profesorja psihiatrije na japonski univerzi Kyorin, in njegovih kolegov kaže, da je bilo na Japonskem razmerje med pacienti, privezanimi na postelje s posebnimi pasovi, 580-krat večje kot v Avstraliji in 270-krat večje kot v Združenih državah Amerike.
»Ugotovitve so ponovno potrdile, da se inštituti za duševno zdravje na Japonskem zatekajo k vrsti oskrbe, ki je močno odvisna od fizičnega omejevanja,« je dejal Hasegawa. »Najprej je treba priznati, da so pacienti v primerjavi z drugimi državami nenavadno pogosto omejevani. To zagotovo zahteva temeljit pregled načina zdravljenja pacientov v japonskih psihiatričnih centrih.«
Ugotovitve so bile objavljene v mednarodni psihiatrični reviji Epidemiology and Psychiatric Sciences.
Znanstveniki na Japonskem, v Združenih državah Amerike, Avstraliji in Novi Zelandiji so preučili razpoložljive podatke iz leta 2017 v vsaki državi in primerjali število pacientov, ki so bili dnevno fizično omejeni v psihiatričnih bolnišnicah v teh štirih državah.
Podatki o čustvenem zdravju in dobrem počutju, ki jih vsako leto objavljajo na Japonskem, so pokazali, da je bilo dnevno fiksiranih 98,8 pacientov na milijon prebivalcev.
Ustanove za bolnike z demenco so bile izključene iz ocene, saj se japonska praksa hospitalizacije takšnih primerov razlikuje od drugih držav.
V Avstraliji je bilo na posteljo priklenjenih 0,17 pacienta na milijon ljudi, kažejo ugotovitve. V Združenih državah Amerike je bila ta stopnja 0,37.
Čeprav raziskava ni natančno primerjala istih starostnih skupin, je bila Japonska daleč pred Novo Zelandijo pri fiksiranju pacientov.
Medtem ko je bilo na Novi Zelandiji na milijon ljudi, starih od 15 do 64 let, uporabljenih 0,03 pacienta, je bila ta stopnja za Japonce, stare od 20 do 64 let, 62,3, kar je več kot 2000-krat več.
Kako pogosto so bili pacienti pridržani, se je razlikovalo na različnih območjih posameznih držav, ki so sodelovale v anketi.
Na Japonskem se je razmerje med zadržanimi pacienti gibalo od 16 do 244, odvisno od prefekture.
NI ALTERNATIVE?
Japonska praksa dolgotrajnega omejevanja pacientov že dolgo pritegne pozornost.
»Bolniki so pogosto fizično omejeni, čeprav število psihiatrov na prebivalca ni tako majhno v primerjavi z drugimi državami,« je dejal Hasegawa. »To je verjetno zato, ker imajo psihiatrični centri več postelj kot druge države, kar vodi do več hospitaliziranih bolnikov.«
V skladu z japonskim zakonom o duševnem zdravju in socialnem varstvu ter drugimi predpisi lahko imenovani zdravniki za duševno zdravje uporabijo omejitveno ukrepanje pacientov, če prepoznajo možnost, da bodo pacienti poskušali storiti samomor ali se poškodovali, če kažejo znake hiperaktivnosti in nemira ali če obstaja tveganje, da je pacientovo življenje ogroženo, če se ne ukrepa.
Uporaba metode je omejena na primer, kadar ni na voljo nobenih drugih sredstev.
Praksa omejevanja pacientov je bila kritizirana, ker posameznikom odvzema svobodo gibanja in škoduje njihovemu dostojanstvu, zaradi česar so številne zdravstvene ustanove iskale druge načine.
Kljub temu med zdravstvenimi delavci na Japonskem obstaja globoko zakoreninjena težnja, da metodo obravnavajo kot "bistveno za zagotavljanje varnosti", pri čemer navajajo pomanjkanje osebja v zdravstvenih centrih in druge razloge.
Glede na anketo ministrstva za zdravje, opravljeno konec junija istega leta, je bilo leta 2019 v psihiatričnih centrih na Japonskem več kot 10.000 pacientov priklenjenih, da se niso mogli premikati.