Bakuli ba ntseng ba phekoloa lipetleleng tsa mafu a kelello Japane hangata ba na le ho ithiba ’meleng ho feta linaheng tse ling, phuputso e ’ngoe ea machaba e senola boemo boo e mong oa bangoli ba eona ba ka sehloohong a ileng a bo nyatsa ka hore ke “bo sa tloaelehang.”
Karo-karolelano ea bakuli ba tlanngoeng libetheng ka mabanta a khethehileng e ne e phahame ka makhetlo a 580 Japane ho feta Australia le ka makhetlo a 270 ho feta United States, lipatlisiso tse kopanetsoeng ke Toshio Hasegawa, moprofesa oa mafu a kelello Univesithing ea Kyorin ea Japane, le basebetsi-'moho le eena li bontša.
"Liphumano li netefalitse hore litsi tsa bophelo bo botle ba kelello Japane li sebelisa mofuta oa tlhokomelo o itšetlehileng haholo ka ho ithiba 'meleng," Hasegawa o itse. Pele ho tsohle, ho lokela ho hlokomeloe hore hangata bakuli ba itšoara ka tsela e sa tloaelehang ha ba bapisoa le linaha tse ling.
Liphuputso li ile tsa hatisoa koranteng ea machaba ea mafu a kelello Epidemiology and Psychiatric Sciences.
Bo-rasaense ba Japane, United States, Australia le New Zealand ba ile ba hlahloba lintlha tse fumanehang ho tloha 2017 naheng e 'ngoe le e' ngoe, 'me ba bapisa palo ea bakuli ba thibeloang 'meleng letsatsi le leng le le leng lipetlele tsa mafu a kelello linaheng tseo tse' nè.
Boitsebiso bo mabapi le bophelo bo botle ba maikutlo le boiketlo ba batho, bo lokolloang selemo le selemo Japane, bo senotse hore bakuli ba 98,8 ho ba milione ba ne ba thibetsoe letsatsi le leng le le leng.
Lisebelisoa tsa bakuli ba 'dementia' li ne li qheletsoe ka thoko ho khakanyo kaha tloaelo ea Japane ea ho kena sepetlele maemong a joalo e fapane le ea lichaba tse ling.
Australia, bakuli ba 0.17 ho batho ba milione e le 'ngoe ba ile ba tlamelloa libetheng, ho latela liphuputso. United States, tekanyo e ne e le 0,37.
Le hoja phuputso eo e ne e sa bapise batho ba lilemo tse tšoanang hantle, Japane e ne e le ka pele ho New Zealand tabeng ea ho thibela bakuli.
Ha a ntse a le New Zealand, mokuli oa 0.03 o ile a thibeloa ho batho ba milione e le 'ngoe ba lilemo li 15 ho isa ho tse 64, sekhahla sa Majapane a lilemo tse 20 ho isa ho 64 e ne e le 62.3, ka makhetlo a fetang 2,000.
Ke hangata hakae bakuli ba ileng ba thibeloa ho fapana libakeng tse fapaneng tsa naha ka 'ngoe e ileng ea kenya letsoho phuputsong.
Japane, karo-karolelano ea thibelo e ne e tloha ho bakuli ba 16 ho isa ho ba 244, ho latela setereke.
HA HO MOTHO O MONG?
Mokhoa oa Japane oa ho thibela bakuli ka nako e telele ke khale o hohetse tlhokomelo.
Hasegawa o itse: "Hangata bakuli ba khona ho ithiba 'meleng, le hoja palo ea lingaka tsa mafu a kelello ho batho ka bomong e se nyenyane ha e bapisoa le linaha tse ling." "Mohlomong ke hobane litsi tsa mafu a kelello li na le libethe tse ngata ho feta lichaba tse ling, e leng se lebisang ho bakuli ba bangata ba sepetlele."
Tlas’a molao oa Japane oa bophelo bo botle ba kelello le bophelo bo botle le melaoana e meng, lingaka tse khethiloeng tsa bophelo bo botle ba kelello li ka retelehela ho thibelang bakuli haeba li hlokomela monyetla oa hore bakuli ba leke ho ipolaea kapa ho intša kotsi, li bontša matšoao a ho tsieleha le ho hloka botsitso kapa kotsi ea hore bophelo ba mokuli bo be kotsing haeba ho se letho le etsoang.
Tšebeliso ea mokhoa ona e lekanyelitsoe feela ha ho se na mekhoa e meng e fumanehang.
Tloaelo ea ho thibela bakuli e 'nile ea nyatsuoa ka ho amoha batho bolokolohi ba ho tsamaea le ho senya seriti sa bona, e leng se entseng hore litsi tse ngata tsa bongaka li sebetse ho fumana litsela tse ling.
Leha ho le joalo, ho na le tšekamelo e metseng ka metso har'a bafani ba tlhokomelo ea bophelo Japane ea ho nka mokhoa ona e le "oa bohlokoa ho netefatsa polokeho," ho bolela khaello ea basebetsi litsing tsa bongaka le mabaka a mang.
Bakuli ba fetang 10,000 ba ile ba thibeloa hore ba se khone ho fallela litsing tsa mafu a kelello Japane ka 2019, ho latela tlhahlobo ea lefapha la bophelo bo botle e entsoeng mafelong a Phuptjane selemong seo.